Razprave, zbrane v tej knjigi, se ukvarjajo z »močnimi pesniki«, če si za njihovo oznako sposodim izraz literarnega zgodovinarja Harolda Blooma, poleg njih pa v vlogi sprožilca misli nastopi karizmatični profesor primerjalne književnosti Dušan Pirjevec, tudi sam nedvomno velika osebnost. Močne pesnike po Bloomovem mnenju odlikuje izvirnost estetske narave, Iztok Osojnik pa njegovo definicijo dopolni tako, da zajame tudi raven politike, ki jo po zgledu Jacquesa Rancièra razume kot preplet bivanja, načinov delovanja in načinov izrekanja. Poezija je ne samo generator biti in stroj za bralčevo doživetje, ampak tudi politično dejanje, na kar nas Osojnik zmeraj znova spomni. Kot zapiše sam, močnega pesnika dojema kot utopičnega revolucionarja, kvalitetna politična poezija pa je tista poezija, ki »omogoči, da se pokažejo zamolčane govorice in realni družbeni odnosi«. Osojnik prepričljivo pokaže, da so Srečko Kosovel, Iztok Geister - Plamen, Aleš Kermauner, Matjaž Hanžek, Jure Detela in Taja Kramberger na izzive svojega časa odgovorili vsak na svoj, estetsko inovativen in s tem globoko političen način.
Avtorju je treba priznati, da je dobro obveščen mislec, njegova prava odlika pa je po mojem mnenju strastno zavzemanje za resnico poezije.

Darja Pavlič