Med globoko psihologijo in kvantno fiziko obstaja skrivna, skorajda skrivnostna povezava. Dva velika misleca 20. stoletja, Carl Gustav Jung in David Bohm, sta nas povabila k raziskovanju globin kolektivnega nezavednega in implicitnega vesolja ter odpirala vizije, usmerjene v transcendentalno ozemlje znotraj človeške psihe in subtilnega reda kozmosa samega.

Carl Jung, švicarski psihiater in pionir analitične psihologije, je predstavil koncept kolektivnega nezavednega. Po Jungu si posameznik deli zaklad arhetipov, simbolov in globokih podob, ki odzvanjajo v kolektivni duši človeštva. Za Junga nismo samo izolirani posamezniki, ampak smo potopljeni v skupno psihično podlago, ki nas povezuje s preteklostjo prednikov in z večnim plesom človeškega bitja.

V navidezno oddaljeni, a skrivnostno komplementarni perspektivi najdemo Davida Bohma, teoretičnega fizika, znanega po svojih prispevkih h kvantni fiziki. Bohm je predlagal idejo o implicitnem vesolju, v katerem realnost presega delce in klasične fizikalne zakone. Za Bohma je vesolje stkano iz subtilnega reda, v katerem je vsak del v neposredni povezavi s celoto, celoto, ki obstaja onkraj omejitev človeških opazovanj.

Čeprav ta dva genija pripadata različnima kognitivnima sferama, ugotavljamo, da se njuni teoriji prepletata in stapljata ter ustvarjata simfonijo filozofskih in metafizičnih idej. Oba avtorja sta gojila globoko radovednost do hrepenenja po transcendentnem, do raziskovanja skrivnosti človeške duše in do iskanja univerzalnega smisla.

Tako Jungovo Kolektivno nezavedno kot Bohmovo Implicitno vesolje poudarjata medsebojno povezanost med vsemi stvarmi in razkrivata prisotnost nevidne in združujoče univerzalne ravni, ki prežema vse vidike naše resničnosti. Namen knjige je raziskati našo povezavo s tem nevidnim univerzalnim redom.

Jung in Bohm nam s svojimi razsvetljenimi besedami ponujata ključe za dostop do neznanih svetov, besede, ki prebudijo naše čute, poženejo naš um in nas spodbudijo k postavljanju neprijetnih, a vitalnih vprašanj: Kakšna je prava narava človeka? Kako se povezujemo z vesoljem okoli nas? Kako lahko bolje razumemo svoje mesto v tej vesoljski prostranosti?

Ko bomo raziskovali dela Junga in Bohma, bomo naleteli na izjemne citate, ki prebudijo in nahranijo našo žejo po znanju in intuiciji. Jung je v svojem eseju "Arhetip in kolektivno nezavedno" zapisal: "Kdor gleda navzven, sanja, kdor gleda vase, se prebuja". Te besede nas navdihujejo, da pogledamo dlje od videza, da se poglobimo v globino človeške duše.

Bohm pa nam je dal edinstven vpogled v naravo realnosti, ko je trdil: "Globoki red vsega presega delce, njihove interakcije in fizikalne zakone."

Ta trditev nas žene k temu, da vesolje obravnavamo kot živ organizem, povezan na nepredstavljive in še neraziskane načine, vesolje, v katerem nam kvantna fizika dodeljuje odločilno vlogo »opazovalcev«. Obenem nas Jung vabi k opazovanju samega sebe skozi individacijo, to je iskanje lastnega »jaza«.

S primerjavo Jungovih teorij o kolektivnem nezavednem in Bohmovih o implicitnem vesolju bomo lahko razkrili filozofske in metafizične vidike, ki so skupni tema dvema pogledoma, ki se na prvi pogled zdita različnima področjema. Ta knjiga nas bo povabila, da si zastavimo temeljna vprašanja o naravi obstoja, smislu našega življenja in povezavi med našim notranjim svetom in zunanjim vesoljem.