V panorami fizike in filozofije 20. stoletja se David Bohm pojavlja kot vodilna osebnost, ki je sposobna prestopiti meje med znanostjo in duhovnostjo. Njegove ideje o implicitnem redu in holografiji niso vplivale le na področje kvantne fizike, temveč so odprle tudi nove poti sodobni filozofski misli.

Bohm se je rodil leta 1917 v Wilkes-Barru v Pensilvaniji v judovski družini. Odraščal je v času, ki so ga zaznamovali svetovni konflikti in politični pretresi - spomnimo se na veliko depresijo in drugo svetovno vojno - in je bil nenasitno radoveden za svet okoli sebe. Doktoriral je pri Robertu Oppenheimerju na univerzi Berkeley.

Znanstvena revolucija, ki je zaznamovala kvantno fiziko v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, je prinesla razcvet teorij, ki so spodbijale človeško intuicijo. Medtem ko so se številni fiziki posvečali zapletenim matematičnim strukturam, pa se je Bohm osredotočil na preprosto, a globoko idejo: "implicitni red". V nasprotju z "eksplicitnim redom", ki predstavlja očitno, opazno resničnost, se implicitni red nanaša na globljo raven resničnosti, nekakšen temeljni red, ki povezuje vse, kar obstaja.

Ta zamisel je podobna starodavnim konceptom iz filozofskih in duhovnih tradicij, kot sta Tao iz taoizma ali Advaita Vedanta iz hinduizma, ki nakazujejo nekakšno temeljno enotnost med vsemi stvarmi. Bohm je trdil, da je naše dojemanje resničnosti omejeno in da bi si morala znanost prizadevati za raziskovanje skritih razsežnosti, da bi dosegla popolnejše razumevanje vesolja.

Bohm ni samo razvijal znanstvenih teorij, temveč je zaradi želje po odprtem in iskrenem dialogu sodeloval z osebnostmi, kot je filozof Jiddu Krishnamurti, s katerim je imel dolgo in plodno intelektualno izmenjavo.

Ena od Bohmovih najbolj nepozabnih fraz ostaja:

"Naš pogled na svet je moten zaradi razdrobljenosti med stvarmi ter med nami in tem, kar opazujemo."

Ta izjava odlično povzema njegovo prepričanje, da je za resnično razumevanje resničnosti potreben integrativni in holistični pristop.

Čeprav je bil Bohm globoko zakoreninjen v znanosti, je njegova vizija segala daleč prek meja laboratorija. V enem svojih najbolj znanih del "Celovitost in implicitni red", ki je bilo prvič objavljeno leta 1980, je Bohm predstavil svoje zamisli o implicitnem redu in naravi resničnosti. V knjigi je zapisal: "Bohm je v svoji knjigi zapisal naslednje:

"Hologram je primer, kako vsak del vsebuje celoto. Vsaka informacija je vsebovana v vsakem delu in deli so odvisni drug od drugega.

Življenje in delo Davida Bohma nas vabita k raziskovanju ne le zakonov fizike, temveč tudi globljih povezav med znanostjo, filozofijo in duhovnostjo.

"Epigrafske" opredelitve njegovega človeškega potovanja bi lahko povzeli s temi besedami:

Mislec onkraj meja: Bohm je raziskoval, kaj se skriva onkraj sprejetih meja znanosti, ter posegal na področje filozofije in metafizike.

Fizik celovitosti: verjel je v celostni pogled na vesolje, v katerem je vse povezano, kar je bilo izraženo v njegovi teoriji implicitnega reda.

Upornik znanosti: Njegove ideje, ki so bile pogosto v nasprotju s prevladujočim mišljenjem njegovega časa, so odražale neodvisen in inovativen duh.

Iskalec temeljne enotnosti: Bohm si je prizadeval odkriti skrito enotnost, ki je temelj fenomenalnega sveta.

Pionir dialoga in novega humanizma: Bohm ni bil le znanstvenik, ampak je spodbujal tudi "bohemski dialog" kot metodo za premagovanje komunikacijskih ovir in razdrobljenega razmišljanja.

Te kratke opredelitve predstavljajo sintezo njegovega intelektualnega in človeškega značaja, ki ga je zaznamovalo nenehno iskanje globoke in enotne...